18. Kulturna krajina in živalski svet

Predstavlja zaščito pred plazenjem tal, pred snežnimi plazovi, zadržuje vodo v tleh, da ne odteče prehitro..."

Pogled na krajino tega delčka naše države je izredno raznolik, saj jo sestavljajo kamenčki naravne in kulturne krajine, med katerima je meja zabrisana. Tradicionalna kulturna krajina odslikava zgodovinski razvoj prostora in daje prostoru osebnost. Ob pogledu okoli sebe vidimo, kako se vasi in njene stavbe prelivajo po reliefno ugodnejšem terenu za poselitev. Kjerkoli se nagib zmanjša, se nahaja kmetija in okoli nje obdelovalne površine, ki na manj ugodnejšem delu preidejo v gozd. Gozd pa povezuje kmetijo s kmetijo, zaselek z zaselkom. Vse to se dogaja na majhnih površinah. Tako dobimo mozaik gozda in manjših zaselkov ali kmetij, ki pokrivajo gričevnati svet. Kjer je nagib prestrm, se nahaja gozd s svojo varovalno in tudi  gospodarsko funkcijo.
Živalski svet na tem območju se je prilagodil spremenjeni krajini in predstavlja zelo pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v naravi. Med dvoživkami lahko srečamo močerada in žabe (krastače, urhi in rjave žabe), od kač pa lahko, če imamo srečo, vidimo belouško ter zelenca. V gozdu in na poljih kaj hitro srečamo rovke – najmanjše sesalce, ki pri nas preživijo največ eno zimo. Prav tako je v naših krajih zadovoljen tudi beloprsi jež. Med kunami srečami kuno zlatico in kuno belico, ki se ločita po barvi lise na prsih. Med največjimi kunami pri nas pa se nahaja jazbec. Lisica je v teh krajih reden predstavnik zveri in spada v družino psov. Med predstavniki kopitarjev se pri nas lahko nadejamo divje svinje in srnjadi. Najbolj poznane ptice, ki nas znajo gostoljubno sprejeti, pa so kobilar, detel, smrdokavra, sinice, krokar, sokoli, kanje, drozgi, kalini, lesna in pegasta sova ter tudi mala uharica.