Vojnik leži na severnem delu celjske kotline, približno 8 km severno od Celja in je hkrati tudi središče istoimenske občine. Nahaja se v severovzhodnem delu predalpskega geografskega območja Slovenije in v osrednjem delu severovzhodnega panonskega geografskega območja Slovenije. Na jugu meji na mestno občino Celje in občino Šentjur, na vzhodu na občino Slovenske Konjice, na severu je meja z občino Vitanje in Zreče in na zahodu na občino Dobrna. Skozi Vojnik teče reka Hudinja, ki s svojimi pritoki Dobrnico, Tesnico in Drežnico tvori izredno hudourniško povodje. Pomembno je poudariti, da skozi Vojnik poteka glavna magistralna cesta proti Mariboru na eno stran in proti Velenju oziroma Koroški na drugo stranSam trg oziroma naselje Vojnik leži pretežno v kotlini ob reki Hudinji, na nadmorski višini okoli 270 m. Na severnem delu naselja se dviga grič s cerkvijo Device Marije (nekdanja Kalvarija), nekoliko bolj desno imamo Vojniški hrib z vrhom na nadmorski višini 394 m. Na vzhodu zaključuje kotlino najvišji vrh Tomaž na 444 m nad morjem. Naselja Višnja vas, Konjsko in Gmajna zaključujejo severozahodni del, na južnem robu pa naselje Arclin.

Med matičnimi podlagami v okolici Vojnika se srečata karbonatne podlage na severnem delu ter nekarbonatne matične podlage na južnem delu. Paški Kozjak in Konjiško hribovje, kot podaljšek Karavank, označuje tektonska enotnost in podobne kamnine (ozki in dolgi pasovi različno starih kamnin): spodnjetriasni in srednjetriasni apnenci, dolomiti, med katerimi so podolžni pasovi peščenjakov permske in karbonske starosti. Med apnenci in dolomiti so plasti glinastih skrilavcev, laporjev in peščenjakov. Velika geološka značilnost predvsem okolice Vojnika so tudi Tufi. Gre za matično podlago, ki je sprijeta sedimentna kamnina, ki je v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastala iz zelo majhnih delcev, verjetno vulkanskega prahu ali pa usedanja delcev v vodi, kot sediment

Najstarejši zapisi iz srednjega veka kraj Vojnik imenujejo Hoheneke-Hohnec-Hochinegg-Hoheneg, kar je enakovredno slovenskemu poimenovanju Vojnik. Izvor imena je danes pojasnjen, vendar znan šele kakšno stoletje. V svojih spominih nekdanji vojniški učitelj Josip Brinar lepo razlaga, kako so (po naključju) prišli do razlage imena. Takole pravi: »Nekoč je pogovor s prof. Bezenškom nanesel na razlago krajevnih imen ter od kod neki ime Vojnik. Dotlej so v večini mislili, da izhaja to ime iz Vojnik-vojak. Prof. Bezenšek pa se je spomnil, da je v Bolgariji kraj z imenom Hvojnik in razlaga za Vojnik je postala jasna. V bližini Vojnika je še zdaj nekaj smrekovih in hojinih gozdičkov, in po teh hojah (jelkah) so imenovali naselje Hvojnik, po obrušenju začetne črke »h«, pa Vojnik. Ta obrušeni »h« se je ohranil v nemškem imenu Hochenegg, ki ga domačini izgovarjajo Hojnek« (Kolar, 1997).

Vojnik se je začel ponovno močno razvijati po tem, ko je bila 4. oktobra leta 1994 ustanovljena nova občina Vojnik. Novo nastala občina se je odcepila od velike mestne občine Celje in začela novo samostojno pot. Hitro so se začele razvijati stvari na področju infrastrukture, komunale, turizma, gospodarstva, kmetijstva, financ in kulture. Občina je za svoj vidni simbol prevzela eno od različic trškega pečata iz 16. stoletja, ki sedaj simbolizira turizem in kmetijstvo.